Novičke

Video posnetki s praznovanja 60 letnice PDO

Predstavitev planinskega društva Oplotnica

natisni
PDF

55 let PLANINSKEGA DRUŠTVA OPLOTNICA

Jurak_StefanPlaninsko društvo Oplotnica je bilo ustanovljeno 22. avgusta leta 1950. Iniciativni odbor za ustanovitev društva je vodil Štefan Jurak, prvi predsednik društva pa je bil Franjo Božič.
Pobuda za ustanovitev društva je nastala predvsem zaradi težnje, da se pod Roglo - to je na Pesku, postavi planinsko kočo ter seveda organizirani planinski dejavnosti v osrčju Pohorja.

Planinska dejavnost v teh krajih je bila prisotna že pred vojno, po vojni pa se v zapisih omenja leto 1948 kot dejavnost v okviru drugih društev.

Koča na Pesku ima zametke v majhnih objektih, ki so že pred vojno služili kot zatočišče za gozdne delavce in tudi planince, a so bili med vojno uničeni. Po vojni je na tem mestu bil za podobne namene zgrajen manjši objekt. LIP Konjice, ki je bil lastnik tega objekta, ga je preuredil in namenil tudi planinstvu. Takratna zakonodaja ni ustrezno urejala statusa objektov poznejšega družbenega standarda, zato je po dograditvi v letu 1954 med LIP-om in Pesek_KocaPD Oplotnica sklenjena kupoprodajna pogodba za Kočo na Pesku s kupnino v simboličnem znesku. Tako je PD postalo lastnik koče. Od takrat dalje se je planinska dejavnost društva osredotočila predvsem obratovanju koče na Pesku ter zagotavljanju varnega zavetja planincem v osrčju Pohorja, kot so ta del Pohorja takrat radi poimenovali, manj pa s pohodništvom.

Pohodništvu in planinarjenju se je društvo bolj posvetilo potem, ko je leta 1985 Kočo na Pesku prevzel v 25-letni najem Unior Turizem.

IN ZAKAJ SE ZDRUŽUJEMO V PLANINSKO DRUŠTVO?


Planinska dejavnost, ki je opredeljena kot športna dejavnost, je dejavnost, ki se ne kaže v konkretnih rezultatih (razen alpinizma). Njeno poslanstvo se kaže v tem, da vzpodbuja pri ljudeh notranji čut za gibanje v naravi in jim z organiziranjem pohodov in izletov omogoča priliko, da v sebi prebudijo speča čustva. Da je res tako, kažejo številčni podatki o udeležencih na organiziranih turah v hribe in na pohodih. Število udeležencev nenehno raste, vse več je takih, ki se v manjših skupinah podajo v hribe v lastni organizaciji. Ni več planinskih prireditev, na katerih ne bi bili prisotni tudi naši planinci.

Število članov društva ni vedno odraz števila občanov, ki jih pogosto pot zanese v hribe. Prav gotovo pa se z dejavnostjo društva in dejavnostjo članov društva število ljubiteljev gibanja v naravi povečuje, strokovno usposablja in vzgaja. Ravno v tem pa se kaže poslanstvo planinskih društev in menimo, da je k temu v polstoletnem obdobju prispevalo ustrezen del tudi Planinsko društvo Oplotnica.

Dejavnost društva v zadnjem obdobju bo mogoče prepoznati skozi druge prispevke, ki jih bo vsebovala spletna stran in k njeni pestrosti lahko prispevate tudi Vi kot član ali le bežni opazovalec, v obliki prispevka ali le s pobudami in predlogi.

MARKIRANE POTI

KJE NAS VODI POT IN KAJ LAHKO VIDIMO, KO SE PODAMO NA POT OPLOTNICA - ČRNO JEZERO – TRIJE KRALIJI ali OSNANKARICA - OPLOTNICA
Če smo avto pustili na dovolj velikem parkirnem prostoru pri športni dvorani »Milenij« neposredno poleg Osnovne šole, se od šole napotimo po asfaltirani poti navkreber proti Lačni gori. Na smer nas opozarja planinski kažipot in planinsko oko (ta izraz bomo uporabljali za znano knafelčevo planinsko markacijo). Ob poti skozi Lačno goro bomo pozorni na nekaj ohranjenih »cimpranih« viničarskih hiš. Take hiše so v preteklosti tvorile celotno naselje, kjer so pretežno prebivali viničarji.
Ko pridemo na vrh vzpetine, se pri križu napotimo desno po kolovozu. Od tu se nam odpre čudovit pogled na Oplotnico, Dravinjsko dolino od Slov. Konjic navzdol, kjer se nam pogled ustavi v Kozjanskem hribovju, levo pa se nam odpira pogled na Dravsko polje. Pot se nadaljuje navkreber v gozd in do cerkvice na vzpetini sredi gozda.

• Cerkev sv. Mohorja in Fortunata naj bi bila zgrajena koncem 14. stoletja. Pozneje je bila večkrat dozidana. Današnjo podobo je dobila leta 1753. Pot nadaljujemo po kolovozu. Ko pridemo mimo lovskega stolpa in križa, se na severu odpre pogled na vas Kebelj, na jugu se nam odpre pogled na Dravsko polje, sverozahodno pa ob primernem vremenu uzremo mogočne Kamniške Alpe, še prej pa seveda pobočje Rogle.

• KEBELJ (677 m ) – dokaj strnjena in slikovita vas, ki se gručasto zbira okoli cerkve sv. Marjete. Kebelj je skupaj s še 6 zaselki samostojna krajevne skupnosti Občine Slov. Bistrica z okoli 800 prebivalci. Imajo podružnico OŠ Oplotnica ter razgibano društveno dejavnost. Rezultat tega je viden še posebej v razvoju kraja in urejenosti naselij celotne KS. Prijaznost in gostoljubnost ljudi nam zagotovo ostane v spominu, če jih obiščemo. Čeprav nekoliko stran od naše poti, je vredno opozoriti na zaselek Cezlak, ki ga je vredno obiskati, morda ob kaki drugi priložnosti.

• CEZLAK – zaselek, ki je nastal ob kamnolomu. Sam kamnolom pa je daleč naokrog znan po nahajališčih in pridobivanju kvalitetnega pohorskega granita – sivega tonalita in pravijo edinstvenega – zelenega cezlakita. Tu je moč videti dva načina pridobivanja znanega kamna. Prvega na star način z lomljenjem, drugega na sodoben način z rezanjem v skalo. Vsekakor vredno ogleda. Ko pridemo do ceste, ki pelje iz doline v vas Kbelj, jo prečkamo in nadaljujemo pot navkreber po senožetih in v gozdnato pobočje, kjer se ustavimo ob razvalinah gradu.

• »ZAJČEV« GRAD so ostanki utrdbe – stolp na vrhu kope nad vasjo Kebelj. Stolp je gornji obrambni del utrjenega zgornjega kebeljskega gradu, katerega lastnik se prvič omenja leta 1251 kot Timo Kebeljski. Stolp je imel vlogo predstraže na obrobju objektov. Okrog stolpa je še viden globok obrambni jarek. O nastanku gradu in o sedanjem imenu gradu so še žive številne legende. Pot nas potem vodi naprej do asfaltne ceste, 300m po njej in nato levo v gozd in po kolovozu čez dvorišče kmetije, kjer si lahko ogledamo, kako poteka razrez lesa. Nadaljujemo do asfaltne ceste, kjer uzremo veliko staro lipo.

• STARA LIPA z nabožnim znamenjem in številnimi legendami o tem. Po 400m asfaltne poti krenemo levo po obronku gozda in kolovozu do križa ob cesti, levo mimo njega po senožetu in levo po gozdni cesti. Pri kmetiji ob cesti nas kažipot opozori na smeri levo k Črnemu jezeru, na ravnost pa k Trem Kraljem. S tem križiščem se bomo zopet srečali, ko se bomo vračali s Treh Kraljev in nadaljevali pot v dolino po že prej prehojeni poti. Kmalu se ločimo od te gozdne poti, krenemo desno navkreber v gozd, pri kmetiji KOS zopet prečkamo asfaltirano cesto, ki pelje na Osankarico ter nadaljujemo po gozdnem kolovozu. Vmes moramo biti pozorni na redkost v tem starem gorskem masivu.

• KOSOVA PEČINA – redek primer balvana na strmem pobočju starega masiva, od koder je lep razgled na zahodna pobočja Pohorja. Precejšen del poti s pretežnim vzponom se konča s prečkanjem makadamske ceste, ki povezuje Osankarico in Tri Kralje. Položni del poti je že v višini jezera. Domačini temu predelu pravijo Frata. Ob rahlem spustu kmalu prispemo do močvirja, ki opozarja na bližino jezera in že smo na cilju.

• ČRNO JEZERO ( 1200 m ) – Umetno zajezena kotanja kot vodna akumulacija za zagotavljanje vode potrebne pri spravilu lesa v dolino po »rižah«. Zgrajeno je bilo okrog leta 1870, obnovljeno leta 1923, sedanjo podobo pa ima od leta 1993. Barjanski značaj okolice jezera omogoča, da je tod bogato rastlinje. Tu zasledimo tudi rastišče redke žuškojede rastline imenovane okroglolista rosika. Voda iz jezera se izteka v potok Črnova, ta pa v Lobnico. Mi bomo pri jezeru krenili desno in se po delu slovenske planinske transverzale napotili k Trem Kraljem.

• TRIJE KRALJI ( 1181 m ) – Na območju okrog cerkve sv. Treh Kraljev, ki izhaja iz začetka 16. stoletja, je pred leti nastal zanimiv rekreacijsko turistični center z zimsko in poletno ponudbo. Za številne aktivnosti skozi vse leto skrbi Penzion JAKEC. Center je zanimiv tudi za planince, saj od tu vodijo številne planinske poti na vse strani v obširnem pohorskem pobočju, ki se navezujejo na osrednjo slovensko planinsko pot. Vračamo se po poti, ki zahodno od doma vodi pod cesto v gozd ter se usmerjamo predvsem v desno. Nekoliko strma pot se po 20. minutah konča na asfaltni cesti in po enem kilometru smo pri križišču, ki smo ga že omenili. Od tu dalje gremo po poti, ki smo jo že prehodili. Za pot iz Oplotnice do Črnega jezera bomo porabili dobre tri ure zmerne hoje, prav toliko pa tudi za vrnitev preko Treh Kraljev. Če pa bi se pri Črnem jezeru odločili za vrnitev preko Osankarice, bi ob jezeru proti zahodu krenili na pot, ki nas po polurni hoji pripelje na Osankarico, od tam pa je še pol ure hoje do bojišča zadnjega boja Pohorskega bataljona.

• OSANKARICA (1193 m ) – V prizidku doma je prenovljena muzejska zbirka, ki je predvsem posvečena partizanskemu boju v II. svetovni vojni na območju Pohorja.

• TRIJE ŽEBLJI – Kraj, kjer je bil svoj zadnji boj legendarni Pohorski bataljon. Mesto je obeleženo s spominskimi obeležji. Za vrnitev v Oplotnico bi uporabili najprej makadamsko cesto od doma na Osankarici proti Trem Kraljem in po enem kilometru hoje krenili desno po gozdni cesti proti zaselku Zahodni Kot. Po treh kilometrih prispemo do večje kmetije z zelo lepo urejenim okoljem.

• VIŠIČ (Smogavc) – Urejena hribovska kmetija na čudovitem razglednem mestu in s skrbno urejeno okolico z ribniki in livadami. Po 500 m asfaltne ceste krenemo desno po kolovozu mimo kmetije Košir, v gozd, nato po senožetih ponovno v gozd in do osamljenih kmetij, zopet po senožetih do zanimive osamljene kmetije.

• PITRČEK - Zanimiva samotna kmetija s številnimi zanimivostmi, ki so plod pridnih rok in domišljije tam živečega ter tudi turističnih zanesenjakov KS Kebelj. Od tu vodi pot po kolovozu in nato po makadamski cesti do kmečkega turizma Kočnik, kjer se malo nad razvalinami že omenjenega Zajčevega gradu priključimo na pot, ki smojo že prehodili, ko smo se podali proti Črnemu jezeru. Za povratek preko Osankarice bomo porabili nekaj manj časa kot preko Treh Kraljev.

markirane_poti1